Preden sem postala mamica, sem večkrat poslušala druge mame, kako težko je otroka uspavati. Kot vzgojiteljica v vrtcu, sem se tudi srečevala z otroki, ki doma nikakor ne želijo zaspati, v vrtcu pa jih počitek ne predstavlja nobenega stresa. Res je, da morda vsak otrok potrebuje malo drugačen pristop, vsak svojo mero bližine, ampak v vrtcu se je vedno dalo.
Zato sem od začetka, ko sem gledala v svet, vse te družine, razmišljala, kako to, da jim doma enostavno ne uspe? Ali se res ne znajo bolje potruditi?
Ko sem sama prvič postala mama, vam moram povedati, da se je moj sin že od vsega začetka sam uspaval. Navijal si je lase, godrnjal in zaspal. Vedno sem ga podojila, nato pa še budnega položila v posteljo, mu kaj zapela, ga pobožala, ko je bil starejši pripovedovala pravljice, skratka, sobo sem potem zapustila, ko je bil otrok še buden in on je sam pomirjeno zaspal. Nobenega stresa, nobenega upora. Evo, in spet sem se spraševala, kaj je z drugimi starši, da jim ne gre?