GOZDNI OTROCI
Kdo so gozdni otroci?
Svet hiti in z njim hitimo vsi mi. Trudijo se, da ne bi opazili, kako prehitro nam odrastejo otroci, kako premalo časa smo zaradi svojih služb in urnika z njimi, kako sistemsko nam jih vzgajajo v »poslušne, pridne in predvsem izgubljene« ljudi, ki potem ne vedo, kaj bi v življenju sploh radi in slepo naprej sledijo sistemu.
Prenatrpani urniki naših otrok in preveliko dodatnih obveznosti vodi v utrujenost. Vse več je vedenjskih motenj in težav s koncentracijo. Pojavlja se pretirana agresivnost in okolica je nemočna. Kaj se dogaja, kako so lahko že tako mali otroci utrujeni in naveličani življenja?
Potem pa se enkrat ustaviš in pogledaš otroku v oči. Vprašaš se, kako lahko dovolimo kaj takega? Zakaj dopustimo, da te iskrice naravnih raziskovalcev tako hitro ugasnejo? Zakaj vsi živimo preobremenjeni s preteklostjo in prihodnostjo, pozabimo pa na TUKAJ in ZDAJ?
Sva Mojca in Miha Vrbnjak in tudi sama sva bila nesvobodna, neslišana, ujeta v lastnih strahovih, kjer ni bilo prostora za svobodno izražanje. Ves čas sva kričala po drugačnosti, a vedno znova naletela na tisti glas: »Kaj pa bodo rekli! Ne izstopaj.« Sledila sva sistemu in družbi, sprejemala tuje vrednote, ker je bilo tako prav in na poti izgubila svoj notranji kompas. Izgubila sva sebe.
Takrat enostavno nisva vedela in nisva bila zmožna razumeti, da sva lahko ljubljena in vredna enostavno zaradi tega, ker sva. Ne zaradi dokazovanja, primerjanja, tujih pohval in ocen, ampak zaradi naju samih. Takšne kot sva, edinstvena.
Vračanje v otroške spomine, nama je razkrilo pot, ki je otrok nikoli ne bi smel zgrešiti. Pot, ki vodi k sebi. Spoznala sva, kako pomembno je, da si otrok ostane zvest, si zaupa, je čuteč in si dovoli svoja čustva tudi izraziti. Biti slišan in viden ter rasti v ljubezni do sebe, sočloveka in narave.
Sedaj sva odrasla. Oba diplomirana vzgojitelja in starša. Najino poslanstvo je učiti vas, kako otroka celostno videti, kako ohraniti iskrice v očeh skozi celotno otroštvo, vse tja do odraslosti.
S tem namenom v našem gozdu nudiva varno in spodbudno okolje, kjer se otroci lahko razvijajo znotraj lastnega tempa. S svojo prisotnostjo, srčnostjo in sočutjem jim omogočava, da svobodno rastejo, sprejeti točno takšni, kot so – EDINSTVENI.
Ste se pripravljeni tudi vi za hip ustaviti in razmisliti?
Vabiva vas v naše okolje, kjer gozdni otroci in z njimi tudi mi odkrivamo poti nazaj k sebi.
Skozi leta svojega dela, sva se kot vzgojitelja veliko naučila od otrok. Tiste prave globine pa so nama pokazali šele najini fantje, ko sva postala starša. Naučili so naju, kako se ustaviti.
Spoznala sva, da starši, vzgojitelji in učitelji ne potrebujemo na kupe pripomočkov, ki nam jih ponuja družba in ne, ne rabimo biti del tega norega tempa in del tekmovalnosti. Spoznala sva, da nas vse to oddaljuje od nas samih in od otrok. Dojela, da moramo enostavno biti samo ljudje, katerim otroci lahko zaupajo in se varno navežejo na nas. In kot zreli odrasli jih moramo omogočati primerno okolje, ki jim bo omogočalo naraven, samozavesten in zdrav razvoj. Omogočati okolje, kjer bodo slišani, varni, vredni in sprejeti v vsej svoji popolnosti.
Pri nas bomo poskušali ponovno vzpostaviti ravnovesje, ki se v naši družbi že več kot očitno pošteno podira. Gre za ravnovesje med nasprotji: napor in sprostitev, aktivnost in mirovanje, hrup in tišina. Ta nasprotja bi se morala v našem vsakdanu izmenjevati tako zelo spontano in naravno, kot se izmenjuje dan in noč, svetloba in tema. A žel temu ni tako. Če je območij miru premalo, celoten sistem našega telesa in duše izgubi ravnotežje.
In ravno zaradi tega porušenega ravnovesja ima danes vse več predšolskih in šolskih otrok čustveno-vedenjske izzive. In najbolj žalostno je, da se iz leta v leto stanje samo slabša.
Sveta ne moremo odkrivati sede in med štirimi stenami.
Smo naravna bitja, smo del narave in čas je, da se tja tudi vrnemo.
Gozdni otroci, vabimo vas v našo družbo!
Doživite z nami gozd, uživajte v gozdnih druženjih in si napolnite baterije ter ponovno prižgite iskrice mladih raziskovalcev.